Tudi čustva odločajo, ali boš letel na wc, ali pa ne boš šel več dni?

Včasih vse delaš prav. Ješ zdravo, piješ dovolj vode, gibaš se, pa vseeno nekaj ne steče. Dnevi minevajo, trebuh je napet, občutek pa tak, kot da telo nekaj zadržuje. Po drugi strani pa poznamo ljudi, ki ob vsaki večji napetosti takoj letijo na stranišče. Enim se vse ustavi, drugim vse steče prehitro.

Kaj torej zares odloča, ali boš letel na wc ali pa ne boš šel več dni? Čustva.

Črevo kot drugi možgani

Črevo ni samo cev, skozi katero potuje hrana. Je zelo živ in občutljiv organ, ki ima svojo lastno inteligenco. V njem je več milijonov živčnih celic, ki so neposredno povezane z možgani. To pomeni, da vsaka misel, občutek in stres vpliva na gibanje črevesja, na prebavne encime in celo na to, kako telo vsrka hranila.

Ko smo pod stresom, ko nas preplavlja strah, jeza ali napetost, telo preklopi v način preživetja. Prebava takrat ni prioriteta, ker telo energijo usmeri drugam. Kri gre v mišice, adrenalin naraste, prebava pa se ustavi. Zato pri mnogih ljudeh pride do zaprtja, napihnjenosti, občutka zastoja.

Pri drugih pa se dogaja ravno obratno. Ko so čustveno preobremenjeni, črevesje reagira s prehitro sprostitvijo, pojavijo se driske, bolečine, občutek, da telo ne more zadržati ničesar.

Ko čustva vplivajo tudi na hormone

Če je stres dolgotrajen, se vključi še hormonski sistem. Kortizol, glavni stresni hormon, neposredno vpliva na črevesje, na gibljivost, na bakterijsko ravnovesje in na delovanje ščitnice. Prav ščitnica pa določa tempo presnove. Vse je torej povezano.

Velikokrat opazim, da se prebavne težave pojavijo ravno v obdobjih, ko človek čuti notranjo napetost, nemoč, potlačeno jezo ali občutek, da nima nadzora nad sabo in svojim življenjem. Takrat črevesje začne izražati tisto, kar človek ne zna ali ne more izraziti drugače.

Naturopatski pogled na prebavo

V naturopatiji gledamo črevesje kot zrcalo notranje pretočnosti. Črevo vedno pokaže, koliko si sposoben spustiti, predelati in izpustiti, tako čustveno kot fizično. Kdor zadržuje čustva, pogosto zadržuje tudi fizično. Kdor pa vse prehitro spušča, običajno v sebi nosi preveč napetosti, ki jo telo želi razbremeniti.

Telo ne ločuje med čustveno in telesno pretočnostjo. Vse je energija v gibanju. Zato samo sprememba prehrane pogosto ne zadostuje. Prebava se izboljša šele, ko se začneš premikati tudi čustveno in energijsko.

Kako telesu pomagati celostno

Najprej poskusi upočasniti dihanje. Ko dihaš počasi, s trebuhom, se vključi parasimpatični živčni sistem – tisti, ki skrbi za prebavo in regeneracijo.

Poskusi zmanjšati stresne dražljaje, kot so preveč kofeina, preveč elektronskih naprav in stalna napetost v mislih.

Črevesje lahko nežno podpreš z naravnimi pripravki, grenčinami, toplo vodo, vlakninami in probiotično hrano.

Zelo pomembno je tudi čustveno praznjenje. Piši, pogovarjaj se, meditiraj ali se preprosto sprehodi po naravi. Dovoli telesu, da sprosti, kar nosi.

Ko se telo premika, se premika tudi energija. Zato gibanje, raztezanje, ples ali stik z naravo vedno pomagajo.

Prebava kot notranji kompas

Prebava ti vsak dan pokaže, kje si. Če se ustavlja, se vprašaj, kaj zadržuješ. Česa se bojiš spustiti. Če gre vse prehitro, se vprašaj, česa bi se najraje znebil, česa ti je preveč.

Vsako gibanje črevesja je sporočilo tvojega notranjega sveta. Telo ti vedno pove, kje si – samo poslušati ga je treba.

PraNaturas metoda

V pristopu PraNaturas povezujemo delovanje telesa, hormonov, živčnega sistema, limfe in čustev. Človeka gledamo kot celoto, kjer se vse povezuje: prehrana, dihanje, misli, čustva in energija.

Metoda združuje naturopatsko medicino kot primarno, ter energetsko terapijo, zvočno terapevtsko podporo, dihalne tehnike in psihoterapevtske pristope. Cilj je, da se telo znova spomni svoje naravne pretočnosti.

Ker zdravje ni le odsotnost simptomov, ampak tok med telesom, umom in dušo.

Več o pristopu in naši metodi si lahko prebereš na www.pranaturas.si


Matijas Slivnik, naturopat in iridolog, energoterapevt, ki se je med študijem in tudi po koncu študija izpopolnjeval tudi iz naturopatske strokovne prakse – klinične naturopatije ter psihoanalitične psihoterapije.
Je avtor strokovnih člankov, tako domačih kot tudi tujih. Je častni član uglednega svetovno priznanega švedskega portala in revije BRAINZ MAGAZINE.

Imunski Sistem? Posvetite se mu čim več …

naturopatija pranaturas

Tako kot se še o marsičem premalo govori ali izpostavlja, je na tem mestu tudi imunski sistem. Le ta je premalo promoviran, predvsem pa v takšnih situacijah, ko naš organizem »dopusti« tujku (virus, bakterija …), da naredi anarhijo v njem.
Mogoče se vam je že ob tem stavku kaj posvetilo? Namreč naše telo je že v osnovi zasnovano tako, da se samo brani, ima sposobnost samozdravljenja. A pogoj za to so tudi pravilne informacije, ki jih morajo vsi sistemi, strukture (organi …) prejemati za njihovo optimalno delovanje.

Redko kateri od nas se vpraša, ko zboli, zakaj zboli? Kaj se takrat v našem organizmu pravzaprav dogaja?
Ljudje gremo v osnovi ravno v kontra smeri in vso pozornost posvetimo neprijetnim, bolečim simptomom, ki pa so drugače le površinska manifestacija globljega vzroka.
Naučeni smo, da na bolezen večinoma gledamo kot neko zunanjo, od nas neodvisno entiteto, zaradi katere zbolimo, ko vstopi v naš organizem. Če gledamo s tega zornega kota, primer na osebo, ki jo je napadla ali »ujela« neka bolezen, gledamo kot na nedolžno žrtev, ki ji moramo pomagati, ker jo je pač ravno njo »nesrečno žrtev«, napadlo nekaj nezdravega. Pa da ne bo napačnega razumevanja, vsakemu se lahko to dogaja, tudi meni se je že marsikaj, ampak primerno se je učiti/naučiti zavedati se in se vprašati, kaj smo naredili narobe, jasno pokazati s prstom nase, v prvi meri nase in prevzeti odgovornost …

Zakaj nekdo prej oz. lažje zboli, kot drugi?

Na kratko, biološki teren (celice …) se pri bolj zdravemu posamezniku drugače odziva, je manj obremenjen, kot pri nekomu, ki je načetega zdravja. Tako lahko nek virus, ki vstopi v telo, preko sluznic (oči, usta, nos …) pri zdravemu človeku ne povzroči hujših posledic, ker se imunski sistem takoj odzove in zatre tovrstne patogene. Pri nekomu, ki je šibkejšega zdravja, predvsem starejša populacija, pa je ta odziv počasnejši, in tako ima virus veliko več možnosti za globlji vdor v telo in posledično naredi tudi večjo škodo. Imunski sistem šibkejšega se prepočasi odzove, saj je biološki teren bolj »zamaščen« in informacije ne uspejo priti dovolj hitro ali pa so le te tudi »popačene«.

Katere strukture v telesu pa so del imunskega sistema in sodelujejo pri obrambi pred patogeni?
Limfatični sistem, ki vključuje timus in vranico, kostni mozeg, imunske celice, kot so limfociti, monociti, bazofilci, makrofagi, limfociti T, … del imunskega sistema pa so tudi jetra.

krepitev srca kvinoja pranaturas

Kako si lahko pomagamo?

Izvajate dihalne vaje, vklopite trebušno prepono, gibajte, 2 x letno izvedite 2-mesečno kuro s probiotiki, jejte veliko sadja in zelenjave, večkrat pohvalite sami sebe in znajte pohvalit tudi druge, ko storijo nekaj dobrega, pogovarjajte se, in hkrati uživajte tudi v »pozitivni« tišini, imejte se radi in objemite življenje.
Vse je vibracija. Ko spreminjamo sebe, se spreminja zunanji odziv do nas, tako se spreminja svet.
Srečno.

M.

P.s. V kolikor si želite več informacij, lahko napišete vprašanja tudi na naš email info@pranaturas.si, z veseljem odgovorim.

Naturopatska konferenca v Pragi

Naturopatska konferenca v Pragi

Dober mesec nazaj, 12.10. sem se znotraj svoje poklicne dejavnosti udeležil naturopatske konference na češkem, v Pragi. Tematika je obsegala epidemijo civilizacijskih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno – žilne bolezni, alergije in znotraj tega kronična obolenja. Predstavljene so bile tudi različne rešitve, naravne tehnike za pomoč in podporo. Na konferenci so predavali svetovno priznani strokovnjaki-naturopati in zdravniki, predvsem s področja naravne medicine.

Tudi znanstveni pogledi niso manjkali ...

Tudi znanstveni pogledi niso manjkali, saj je resnično vedno le več znanstvenih študij in kliničnih primerov o učinkovitosti komplementarne in alternativne medicine oz. metod zdravljenja, ki spadajo pod nekonvencionalno medicino (naturopatija-naturopatska medicina, homeopatija, manualna terapija, osteopatija, tradicionalna kitajska medicina, ajurveda …)

Kot ena »zanimiva« informacija; Po statističnih podatkih WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) na svetu manjka 25 milijonov zdravnikov, da bi lahko javni zdravstveni sistem bolje deloval. Čeprav je medicina toliko napredovala, da dandanes živimo dlje, predvsem od prve polovice 21. stoletja, nas kronične bolezni in bolečine ovirajo ter uničujejo bolj kot kdaj koli prej. Konvencionalna medicina priznava svoje meje in civilizacijske bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni ali alergije, ki so danes epidemija.

Naturopatska konferenca v Pragi

Naturopatski pristopi, ki uporabljajo tudi številne dokazane in znanstveno utemeljene terapije in metode, vključno z zahodno fitoterapijo in klinično prehransko medicino, deluje v konceptu »trajnostnega zdravstvenega varstva« in kot učinkovita podpora klasičnemu medicinskemu zdravljenju. Tako celostni pristop k zdravju, ki zajema vse vidike človeka, učinkovito cilja na preprečevanje neravnovesij v telesu, kar bi posledično lahko vodilo do bolezni. V naturopatiji se velik poudarek tako daje tudi na preventivi. Naturopatska medicina tudi uspešno in učinkovito obravnava ljudi s kroničnimi obolenji, ter jim z različnimi tehnikami in metodami pomaga živeti kakovostnejše življenje. Želim še poudariti, da obstajajo primeri, ki so bili ozdravljeni tudi kroničnih obolenj.

Kako pa je z akreditacijo?

Naturopatska nacionalna združenja po svetu, ki rastejo iz dneva v dan so povezane s svetovno naturopatsko zvezo (WNF), ki regulira in preverja strokovnost naturopatske stroke v posamezni državi. Prav tako tudi v Sloveniji, kjer je 3. letni študij naturopatije mednarodno akreditiran in preverjan s strani WNF. WNF pa je tudi v vedno tesnejšem sodelovanju z WHO (svetovno zdravstveno organizacijo) in tudi že sodelujejo skupaj.

Kakorkoli, tukaj na tem planetu smo tudi, da si pomagamo med sabo in sodelujemo. Vsak nekaj ve, vsak nekaj zna.
Ko gre človek malo bolj izven ustaljenih vzorcev in prepričanj, v smislu izven tega »tako to je in nič drugače«, se ti odprejo nove stvari in dimenzije. To je zanimiv občutek. Želja po odkrivanju, spoznavanju stvari, ki so pozabljene ali bile odvzete zaradi različnih drugih interesov, postane vse večja in večja. Iz globine z zamikom prihajajo nekakšni odgovori na različna vprašanja …
Toliko zaenkrat s tem zapisom. Se beremo v prihodnjem 😊

×