Kaj vidimo s pomočjo iridologije?

V šarenici se s pregledom in analizo vidi delovanje telesa kot celote (enotna struktura), torej splošna raven zdravja, saj razkriva konstitucionalno sestavo (genetiko), slabosti ali jakosti tkiva, kot tudi stopnje zastojev in toksičnosti (vključno s kemičnim kopičenjem, ki je lahko v veliki meri posledica okolja v katerem se zadržujemo večino časa in stvari, ki jih vnašamo in prejmemo v telo). Prav tako razkriva stopnjo, do katere so te ovire, akumulacije in slabosti prisotne. Razkriva tudi kakšno je stanje živčnega sistema ter odziv na zdravljenje, s tem, kako dobro se telo lahko zdravi. Ta proces samozdravljenja regulira naša vitalna sila, katera je tudi vidna preko šarenice.

Sodobna iridologija se je oblikovala leta 1886. Začetnik (»Oče« sodobne iridologije) je bil Ignatz Von Peczely, madžarski znanstvenik, zdravnik in homeopat, ki je tudi izdelal iridološko shemo. Je pa sicer sama iridologija kot veda poznana že iz časa antičnih kultur. Skoraj istočasno z Von Peczelyjem je švedski duhovnik N. Liljequist preučeval te pojave, kot posledico očitne spremembe obarvanosti šarenice. On prinese pomembne spremembe na Von Peczelyjevo iridološko shemo.

Pri naturopatskih obravnavah se tako deluje čim bolj celostno, zato se uporablja različne ustrezne instrumente in tehnike za spodbujanje sposobnosti samozdravljenja telesa. Iridologija naturopatskemu terapevtu/iridologu predstavlja dragoceno orodje za globlji pristop k zdravljenju in krepitvi človeka. Telo je sicer že v osnovi tako zasnovano, da se samo zdravi, v kolikor seveda dobiva prave informacije, v nasprotnem primeru pa lahko začne postopoma »padati« tudi v resnejše težave.