Včasih vse delaš prav. Ješ zdravo, piješ dovolj vode, gibaš se, pa vseeno nekaj ne steče. Dnevi minevajo, trebuh je napet, občutek pa tak, kot da telo nekaj zadržuje. Po drugi strani pa poznamo ljudi, ki ob vsaki večji napetosti takoj letijo na stranišče. Enim se vse ustavi, drugim vse steče prehitro.
Kaj torej zares odloča, ali boš letel na wc ali pa ne boš šel več dni? Čustva.
Črevo kot drugi možgani
Črevo ni samo cev, skozi katero potuje hrana. Je zelo živ in občutljiv organ, ki ima svojo lastno inteligenco. V njem je več milijonov živčnih celic, ki so neposredno povezane z možgani. To pomeni, da vsaka misel, občutek in stres vpliva na gibanje črevesja, na prebavne encime in celo na to, kako telo vsrka hranila.
Ko smo pod stresom, ko nas preplavlja strah, jeza ali napetost, telo preklopi v način preživetja. Prebava takrat ni prioriteta, ker telo energijo usmeri drugam. Kri gre v mišice, adrenalin naraste, prebava pa se ustavi. Zato pri mnogih ljudeh pride do zaprtja, napihnjenosti, občutka zastoja.
Pri drugih pa se dogaja ravno obratno. Ko so čustveno preobremenjeni, črevesje reagira s prehitro sprostitvijo, pojavijo se driske, bolečine, občutek, da telo ne more zadržati ničesar.
Ko čustva vplivajo tudi na hormone
Če je stres dolgotrajen, se vključi še hormonski sistem. Kortizol, glavni stresni hormon, neposredno vpliva na črevesje, na gibljivost, na bakterijsko ravnovesje in na delovanje ščitnice. Prav ščitnica pa določa tempo presnove. Vse je torej povezano.
Velikokrat opazim, da se prebavne težave pojavijo ravno v obdobjih, ko človek čuti notranjo napetost, nemoč, potlačeno jezo ali občutek, da nima nadzora nad sabo in svojim življenjem. Takrat črevesje začne izražati tisto, kar človek ne zna ali ne more izraziti drugače.
Naturopatski pogled na prebavo
V naturopatiji gledamo črevesje kot zrcalo notranje pretočnosti. Črevo vedno pokaže, koliko si sposoben spustiti, predelati in izpustiti, tako čustveno kot fizično. Kdor zadržuje čustva, pogosto zadržuje tudi fizično. Kdor pa vse prehitro spušča, običajno v sebi nosi preveč napetosti, ki jo telo želi razbremeniti.
Telo ne ločuje med čustveno in telesno pretočnostjo. Vse je energija v gibanju. Zato samo sprememba prehrane pogosto ne zadostuje. Prebava se izboljša šele, ko se začneš premikati tudi čustveno in energijsko.
Kako telesu pomagati celostno
Najprej poskusi upočasniti dihanje. Ko dihaš počasi, s trebuhom, se vključi parasimpatični živčni sistem – tisti, ki skrbi za prebavo in regeneracijo.
Poskusi zmanjšati stresne dražljaje, kot so preveč kofeina, preveč elektronskih naprav in stalna napetost v mislih.
Črevesje lahko nežno podpreš z naravnimi pripravki, grenčinami, toplo vodo, vlakninami in probiotično hrano.
Zelo pomembno je tudi čustveno praznjenje. Piši, pogovarjaj se, meditiraj ali se preprosto sprehodi po naravi. Dovoli telesu, da sprosti, kar nosi.
Ko se telo premika, se premika tudi energija. Zato gibanje, raztezanje, ples ali stik z naravo vedno pomagajo.
Prebava kot notranji kompas
Prebava ti vsak dan pokaže, kje si. Če se ustavlja, se vprašaj, kaj zadržuješ. Česa se bojiš spustiti. Če gre vse prehitro, se vprašaj, česa bi se najraje znebil, česa ti je preveč.
Vsako gibanje črevesja je sporočilo tvojega notranjega sveta. Telo ti vedno pove, kje si – samo poslušati ga je treba.
PraNaturas metoda
V pristopu PraNaturas povezujemo delovanje telesa, hormonov, živčnega sistema, limfe in čustev. Človeka gledamo kot celoto, kjer se vse povezuje: prehrana, dihanje, misli, čustva in energija.
Metoda združuje naturopatsko medicino kot primarno, ter energetsko terapijo, zvočno terapevtsko podporo, dihalne tehnike in psihoterapevtske pristope. Cilj je, da se telo znova spomni svoje naravne pretočnosti.
Ker zdravje ni le odsotnost simptomov, ampak tok med telesom, umom in dušo.
Več o pristopu in naši metodi si lahko prebereš na www.pranaturas.si
Matijas Slivnik, naturopat in iridolog, energoterapevt, ki se je med študijem in tudi po koncu študija izpopolnjeval tudi iz naturopatske strokovne prakse – klinične naturopatije ter psihoanalitične psihoterapije.
Je avtor strokovnih člankov, tako domačih kot tudi tujih. Je častni član uglednega svetovno priznanega švedskega portala in revije BRAINZ MAGAZINE.