Tudi čustva odločajo, ali boš letel na wc, ali pa ne boš šel več dni?

Včasih vse delaš prav. Ješ zdravo, piješ dovolj vode, gibaš se, pa vseeno nekaj ne steče. Dnevi minevajo, trebuh je napet, občutek pa tak, kot da telo nekaj zadržuje. Po drugi strani pa poznamo ljudi, ki ob vsaki večji napetosti takoj letijo na stranišče. Enim se vse ustavi, drugim vse steče prehitro.

Kaj torej zares odloča, ali boš letel na wc ali pa ne boš šel več dni? Čustva.

Črevo kot drugi možgani

Črevo ni samo cev, skozi katero potuje hrana. Je zelo živ in občutljiv organ, ki ima svojo lastno inteligenco. V njem je več milijonov živčnih celic, ki so neposredno povezane z možgani. To pomeni, da vsaka misel, občutek in stres vpliva na gibanje črevesja, na prebavne encime in celo na to, kako telo vsrka hranila.

Ko smo pod stresom, ko nas preplavlja strah, jeza ali napetost, telo preklopi v način preživetja. Prebava takrat ni prioriteta, ker telo energijo usmeri drugam. Kri gre v mišice, adrenalin naraste, prebava pa se ustavi. Zato pri mnogih ljudeh pride do zaprtja, napihnjenosti, občutka zastoja.

Pri drugih pa se dogaja ravno obratno. Ko so čustveno preobremenjeni, črevesje reagira s prehitro sprostitvijo, pojavijo se driske, bolečine, občutek, da telo ne more zadržati ničesar.

Ko čustva vplivajo tudi na hormone

Če je stres dolgotrajen, se vključi še hormonski sistem. Kortizol, glavni stresni hormon, neposredno vpliva na črevesje, na gibljivost, na bakterijsko ravnovesje in na delovanje ščitnice. Prav ščitnica pa določa tempo presnove. Vse je torej povezano.

Velikokrat opazim, da se prebavne težave pojavijo ravno v obdobjih, ko človek čuti notranjo napetost, nemoč, potlačeno jezo ali občutek, da nima nadzora nad sabo in svojim življenjem. Takrat črevesje začne izražati tisto, kar človek ne zna ali ne more izraziti drugače.

Naturopatski pogled na prebavo

V naturopatiji gledamo črevesje kot zrcalo notranje pretočnosti. Črevo vedno pokaže, koliko si sposoben spustiti, predelati in izpustiti, tako čustveno kot fizično. Kdor zadržuje čustva, pogosto zadržuje tudi fizično. Kdor pa vse prehitro spušča, običajno v sebi nosi preveč napetosti, ki jo telo želi razbremeniti.

Telo ne ločuje med čustveno in telesno pretočnostjo. Vse je energija v gibanju. Zato samo sprememba prehrane pogosto ne zadostuje. Prebava se izboljša šele, ko se začneš premikati tudi čustveno in energijsko.

Kako telesu pomagati celostno

Najprej poskusi upočasniti dihanje. Ko dihaš počasi, s trebuhom, se vključi parasimpatični živčni sistem – tisti, ki skrbi za prebavo in regeneracijo.

Poskusi zmanjšati stresne dražljaje, kot so preveč kofeina, preveč elektronskih naprav in stalna napetost v mislih.

Črevesje lahko nežno podpreš z naravnimi pripravki, grenčinami, toplo vodo, vlakninami in probiotično hrano.

Zelo pomembno je tudi čustveno praznjenje. Piši, pogovarjaj se, meditiraj ali se preprosto sprehodi po naravi. Dovoli telesu, da sprosti, kar nosi.

Ko se telo premika, se premika tudi energija. Zato gibanje, raztezanje, ples ali stik z naravo vedno pomagajo.

Prebava kot notranji kompas

Prebava ti vsak dan pokaže, kje si. Če se ustavlja, se vprašaj, kaj zadržuješ. Česa se bojiš spustiti. Če gre vse prehitro, se vprašaj, česa bi se najraje znebil, česa ti je preveč.

Vsako gibanje črevesja je sporočilo tvojega notranjega sveta. Telo ti vedno pove, kje si – samo poslušati ga je treba.

PraNaturas metoda

V pristopu PraNaturas povezujemo delovanje telesa, hormonov, živčnega sistema, limfe in čustev. Človeka gledamo kot celoto, kjer se vse povezuje: prehrana, dihanje, misli, čustva in energija.

Metoda združuje naturopatsko medicino kot primarno, ter energetsko terapijo, zvočno terapevtsko podporo, dihalne tehnike in psihoterapevtske pristope. Cilj je, da se telo znova spomni svoje naravne pretočnosti.

Ker zdravje ni le odsotnost simptomov, ampak tok med telesom, umom in dušo.

Več o pristopu in naši metodi si lahko prebereš na www.pranaturas.si


Matijas Slivnik, naturopat in iridolog, energoterapevt, ki se je med študijem in tudi po koncu študija izpopolnjeval tudi iz naturopatske strokovne prakse – klinične naturopatije ter psihoanalitične psihoterapije.
Je avtor strokovnih člankov, tako domačih kot tudi tujih. Je častni član uglednega svetovno priznanega švedskega portala in revije BRAINZ MAGAZINE.

Zakaj pravzaprav pride do izgorelosti ali celo adrenalnega zloma?

Izgorelost ni nekaj, kar se zgodi čez noč.
To ni samo posledica preveč dela, preveč odgovornosti ali premalo spanja.
V resnici je izgorelost rezultat dolgotrajnega notranjega neravnovesja, ki se začne veliko prej, kot ga sploh opazimo, pogosto že v otroštvu.

Ko pride k meni kdo na naturopatski pregled, velikokrat ugotovimo, da telo ni “krivo”, ampak je preprosto nosilec vseh tistih starih čustev, nepredelanih vzorcev in napetosti, ki smo jih skozi leta potisnili vase.
In potem – ko telo ne zmore več – začne počasi ugašati energijo, motivacijo, voljo. To je tisti trenutek, ko začutimo: nekaj je narobe, a ne vem več, kje začeti.


Naša “prtljaga”, tihi motor izgorelosti

Vse se začne z našimi primarnimi vzorci.
Tisto, kar smo kot otroci opazovali in nezavedno prevzeli od staršev:

  • kako so oni reagirali na stres,

  • kako so izražali čustva (ali jih niso),

  • kako so “morali biti močni”,

  • in predvsem – ali so si dovolili počitek, nežnost in mehkobo.

Če tega nismo imeli kot vzorca, potem tudi sami pogosto ne znamo drugače. V odraslosti delamo, se trudimo, želimo biti “dovolj dobri”, “uspešni”, “koristni”, a notranji motor dela na rezervi.
In sčasoma pride trenutek, ko telo reče: dovolj.

Ta prtljaga – naši stari imprinti, čustva, ki smo jih potlačili, strahovi, ki jih nosimo iz primarne družine – ustvarja notranje napetosti, ki vplivajo na delovanje hormonov, živčnega sistema in prebave.
Telo skuša vse to kompenzirati, a ima svoje meje.


Prebava – ogledalo našega notranjega stanja

Malo ljudi ve, da je črevesje eno ključnih mest, kjer se izgorelost začne kazati.
Ko smo pod stresom, se kri preusmeri iz prebavnega sistema v mišice in možgane, telo se pripravi na “boj ali beg”.
Če pa je to stanje stalno, prebava začne stagnirati.
Zmanjša se izločanje encimov, slabše absorbiramo hranila, črevesna flora se poruši.
Posledica:

  • napihnjenost,

  • utrujenost po obroku,

  • težave s koncentracijo,

  • razdraženost,

  • in včasih celo občutek tesnobe, brez očitnega razloga.

Črevesje je namreč tesno povezano z možgani – imenujemo ga tudi drugi možgani.
Ko v njem ni ravnovesja, se to takoj pokaže tudi na razpoloženju, hormonih in energiji.
Zato v naturopatiji pri izgorelosti vedno pogledamo tudi stanje prebave in notranjega biološkega terena.


Hormoni, živčni sistem in notranja meja

Izgorelost je pogosto znak, da so naši hormoni že dalj časa pod pritiskom.
Kortizol, adrenalin, ščitnični hormoni in spolni hormoni – vsi delujejo v občutljivem ravnovesju.
Če nas stres dolgo časa drži v stanju napetosti, telo ne more več proizvajati energije na naraven način.
Zato pride do:

  • kronične utrujenosti,

  • nespečnosti,

  • zmanjšanega libida,

  • in občutka praznine, kot da “nimamo več sebe”.

V takih primerih naturopatski pristop ni usmerjen le v “popraviti hormone”, ampak v razumevanje vzroka, zakaj sploh telo izgubi to ravnovesje.


Pristop, ki zdravi od znotraj navzven

Ko delamo s klienti, vedno začnemo s celostnim naturopatskim pregledom, pogledamo prehrano, prebavo, hormonsko sliko, energijsko stanje in predvsem življenjske vzorce.
S tem dobimo jasno sliko, kaj telo poskuša povedati.
Šele nato začnemo proces zdravljenja, korak za korakom, naravno in s spoštovanjem do telesa.

Zelo pogosto se pokaže, da je treba najprej umiriti živčni sistem, z dihanjem, prehrano, zvočno terapijo ali preprostimi vsakodnevnimi rituali, ki ponovno vzpostavijo stik s sabo.
Ko se telo sprosti, se prebava uravna, hormoni sledijo, energija se začne vračati.


Resnica o izgorelosti

Izgorelost ni sovražnik.
Je le sporočilo telesa, da nekaj v našem življenju ni več v skladu z našo resnico.
Ko jo razumemo, se začne proces vračanja k sebi, k svoji energiji, svojemu dihu, svojemu ritmu.

In ravno to je bistvo zdravljenja: ne da nekaj “popravimo”, ampak da se spomnimo, kdo v resnici smo, ko nismo več v vlogi preživetja.


🌀 Če čutiš, da se tvoja energija izgublja in želiš razumeti, kaj tvoje telo res govori, lahko na www.pranaturas.si izveš več o naturopatskih pregledih in naravnem zdravljenju izgorelosti.

Lahko nas seveda tudi kontaktiraš.

Kronične prebavne motnje in zakaj niso le “v želodcu”?

Ko se pogovarjam s klienti, zelo pogosto naletim na zgodbo, ki se ponavlja: »Že mesece imam napihnjenost, krče, včasih zaprtje, včasih drisko … preiskave pa pokažejo, da je vse v redu.« Ob tem pa oseba v istem stavku doda še: »V službi sem pod stresom, doma me razjeda tesnoba, ponoči ne spim … počutim se izžeto.«

To ni naključje. Znanstveno je dokazano, da prebavila niso le organ za prebavo hrane, ampak so tesno povezana z živčnim sistemom, hormoni in celo našimi čustvi. Govorimo o osi možgani – črevesje (gut-brain axis), kjer komunikacija poteka v obe smeri.

Ko smo izgoreli, pod stresom ali v tesnobi, torej ne trpi samo glava, trpi tudi prebava. In obratno: kronične prebavne težave poglabljajo občutek utrujenosti, živčnosti in izčrpanosti.


Najpogostejše kronične prebavne motnje

Čeprav so prebavne motnje pogosto »nevidne«, jih medicina že dolgo prepoznava kot uradne diagnoze. Nekaj najpogostejših:

  • Sindrom razdražljivega črevesja (IBS) – zelo pogosta motnja, ki povzroča napihnjenost, bolečine v trebuhu, menjavanje zaprtja in driske. Pogosto se pojavi ob stresu in čustveni napetosti.

  • Kronični gastritis – vnetje želodčne sluznice, ki vodi do bolečin v želodcu, zgage, slabosti. Lahko ga sprožijo stres, zdravila ali bakterija Helicobacter pylori.

  • Refluksna bolezen (GERB) – vračanje želodčne kisline v požiralnik, ki povzroča pekoč občutek (zgago). Pogosta je pri ljudeh s hitrim življenjskim tempom, ki jedo pod stresom.

  • Celiakija – avtoimunska bolezen, kjer telo ne prenaša glutena. Čeprav je diagnoza jasna, se pogosto dolgo ne odkrije, simptomi pa so utrujenost, diareja, napihnjenost, izguba teže.

  • Kronična zaprtost – lahko je povezana s prehrano, premalo gibanja, pa tudi z dolgotrajnim stresom in zaviranjem telesnih impulzov.


Povezava z izgorelostjo in tesnobo

Raziskave kažejo, da je kar 60 – 70 % ljudi z IBS-jem hkrati tudi bolj nagnjenih k anksioznosti ali depresiji. Razlog je v tem, da črevesje proizvaja približno 90 % serotonina, hormona dobrega počutja. Če je črevesna flora porušena in sluznica vnetna, to neposredno vpliva na naše razpoloženje in raven energije.

Stres sprošča hormon kortizol, ki dolgoročno oslabi prebavne sokove, spremeni črevesno mikrobioto in povzroči vnetne procese. Zato ni presenetljivo, da ljudje z izgorelostjo pogosto povedo: »Prebava mi je popolnoma razpadla.«


Kako prepoznati, da je težava več kot le »prebava«?

  • Se zbudiš utrujen, četudi si spal 8 ur?

  • Imaš občutek teže v želodcu ali napihnjenosti skoraj vsak dan?

  • Čutiš tesnobo ali razdražljivost brez jasnega razloga?

  • Tvoje blato ni urejeno več tednov ali mesecev?

Če si se našel v vsaj dveh od teh točk, je zelo verjetno, da tvoje telo kliče po globlji podpori, ne le v obliki prehrane, ampak tudi pri ravnovesju energije, hormonov in psihe.

Kronične prebavne motnje niso »samo« težave z želodcem. So znak, da je telo v neravnovesju. In pogosto je to neravnovesje povezano z našim načinom življenja, stresom in notranjimi čustvenimi boji.

Ko podpremo prebavila, se pogosto izboljša tudi počutje, energija in jasnost misli. In obratno: ko se lotimo anksioznosti in izgorelosti, prebava začne delovati bolje.

Če si v tem prepoznal svojo zgodbo, vedi, da nisi sam. To je pogosta pot, a hkrati tudi priložnost, da telo spet uskladiš in mu vrneš moč.

———————————————————————————————————–

Za več informacij ali pa sodelovanje in terapijo z nami, nam seveda piši ali pokliči.

#prebava #kroničnaobolenja #mentalnozdravje #čustva #metabolizem #izgorelost #pranaturas #terapija 

×