Oznaka: psihoterapija

Tudi čustva odločajo, ali boš letel na wc, ali pa ne boš šel več dni?

Posted on by Matijas Slivnik

Včasih vse delaš prav. Ješ zdravo, piješ dovolj vode, gibaš se, pa vseeno nekaj ne steče. Dnevi minevajo, trebuh je napet, občutek pa tak, kot da telo nekaj zadržuje. Po drugi strani pa poznamo ljudi, ki ob vsaki večji napetosti takoj letijo na stranišče. Enim se vse ustavi, drugim vse steče prehitro.

Kaj torej zares odloča, ali boš letel na wc ali pa ne boš šel več dni? Čustva.

Črevo kot drugi možgani

Črevo ni samo cev, skozi katero potuje hrana. Je zelo živ in občutljiv organ, ki ima svojo lastno inteligenco. V njem je več milijonov živčnih celic, ki so neposredno povezane z možgani. To pomeni, da vsaka misel, občutek in stres vpliva na gibanje črevesja, na prebavne encime in celo na to, kako telo vsrka hranila.

Ko smo pod stresom, ko nas preplavlja strah, jeza ali napetost, telo preklopi v način preživetja. Prebava takrat ni prioriteta, ker telo energijo usmeri drugam. Kri gre v mišice, adrenalin naraste, prebava pa se ustavi. Zato pri mnogih ljudeh pride do zaprtja, napihnjenosti, občutka zastoja.

Pri drugih pa se dogaja ravno obratno. Ko so čustveno preobremenjeni, črevesje reagira s prehitro sprostitvijo, pojavijo se driske, bolečine, občutek, da telo ne more zadržati ničesar.

Ko čustva vplivajo tudi na hormone

Če je stres dolgotrajen, se vključi še hormonski sistem. Kortizol, glavni stresni hormon, neposredno vpliva na črevesje, na gibljivost, na bakterijsko ravnovesje in na delovanje ščitnice. Prav ščitnica pa določa tempo presnove. Vse je torej povezano.

Velikokrat opazim, da se prebavne težave pojavijo ravno v obdobjih, ko človek čuti notranjo napetost, nemoč, potlačeno jezo ali občutek, da nima nadzora nad sabo in svojim življenjem. Takrat črevesje začne izražati tisto, kar človek ne zna ali ne more izraziti drugače.

Naturopatski pogled na prebavo

V naturopatiji gledamo črevesje kot zrcalo notranje pretočnosti. Črevo vedno pokaže, koliko si sposoben spustiti, predelati in izpustiti, tako čustveno kot fizično. Kdor zadržuje čustva, pogosto zadržuje tudi fizično. Kdor pa vse prehitro spušča, običajno v sebi nosi preveč napetosti, ki jo telo želi razbremeniti.

Telo ne ločuje med čustveno in telesno pretočnostjo. Vse je energija v gibanju. Zato samo sprememba prehrane pogosto ne zadostuje. Prebava se izboljša šele, ko se začneš premikati tudi čustveno in energijsko.

Kako telesu pomagati celostno

Najprej poskusi upočasniti dihanje. Ko dihaš počasi, s trebuhom, se vključi parasimpatični živčni sistem – tisti, ki skrbi za prebavo in regeneracijo.

Poskusi zmanjšati stresne dražljaje, kot so preveč kofeina, preveč elektronskih naprav in stalna napetost v mislih.

Črevesje lahko nežno podpreš z naravnimi pripravki, grenčinami, toplo vodo, vlakninami in probiotično hrano.

Zelo pomembno je tudi čustveno praznjenje. Piši, pogovarjaj se, meditiraj ali se preprosto sprehodi po naravi. Dovoli telesu, da sprosti, kar nosi.

Ko se telo premika, se premika tudi energija. Zato gibanje, raztezanje, ples ali stik z naravo vedno pomagajo.

Prebava kot notranji kompas

Prebava ti vsak dan pokaže, kje si. Če se ustavlja, se vprašaj, kaj zadržuješ. Česa se bojiš spustiti. Če gre vse prehitro, se vprašaj, česa bi se najraje znebil, česa ti je preveč.

Vsako gibanje črevesja je sporočilo tvojega notranjega sveta. Telo ti vedno pove, kje si – samo poslušati ga je treba.

PraNaturas metoda

V pristopu PraNaturas povezujemo delovanje telesa, hormonov, živčnega sistema, limfe in čustev. Človeka gledamo kot celoto, kjer se vse povezuje: prehrana, dihanje, misli, čustva in energija.

Metoda združuje naturopatsko medicino kot primarno, ter energetsko terapijo, zvočno terapevtsko podporo, dihalne tehnike in psihoterapevtske pristope. Cilj je, da se telo znova spomni svoje naravne pretočnosti.

Ker zdravje ni le odsotnost simptomov, ampak tok med telesom, umom in dušo.

Več o pristopu in naši metodi si lahko prebereš na www.pranaturas.si


Matijas Slivnik, naturopat in iridolog, energoterapevt, ki se je med študijem in tudi po koncu študija izpopolnjeval tudi iz naturopatske strokovne prakse – klinične naturopatije ter psihoanalitične psihoterapije.
Je avtor strokovnih člankov, tako domačih kot tudi tujih. Je častni član uglednega svetovno priznanega švedskega portala in revije BRAINZ MAGAZINE.

Zakaj pravzaprav pride do izgorelosti ali celo adrenalnega zloma?

Posted on by Matijas Slivnik

Izgorelost ni nekaj, kar se zgodi čez noč.
To ni samo posledica preveč dela, preveč odgovornosti ali premalo spanja.
V resnici je izgorelost rezultat dolgotrajnega notranjega neravnovesja, ki se začne veliko prej, kot ga sploh opazimo, pogosto že v otroštvu.

Ko pride k meni kdo na naturopatski pregled, velikokrat ugotovimo, da telo ni “krivo”, ampak je preprosto nosilec vseh tistih starih čustev, nepredelanih vzorcev in napetosti, ki smo jih skozi leta potisnili vase.
In potem – ko telo ne zmore več – začne počasi ugašati energijo, motivacijo, voljo. To je tisti trenutek, ko začutimo: nekaj je narobe, a ne vem več, kje začeti.

Naša “prtljaga”, tihi motor izgorelosti

Vse se začne z našimi primarnimi vzorci.
Tisto, kar smo kot otroci opazovali in nezavedno prevzeli od staršev:

  • kako so oni reagirali na stres,

  • kako so izražali čustva (ali jih niso),

  • kako so “morali biti močni”,

  • in predvsem – ali so si dovolili počitek, nežnost in mehkobo.

Če tega nismo imeli kot vzorca, potem tudi sami pogosto ne znamo drugače. V odraslosti delamo, se trudimo, želimo biti “dovolj dobri”, “uspešni”, “koristni”, a notranji motor dela na rezervi.
In sčasoma pride trenutek, ko telo reče: dovolj.

Ta prtljaga – naši stari imprinti, čustva, ki smo jih potlačili, strahovi, ki jih nosimo iz primarne družine – ustvarja notranje napetosti, ki vplivajo na delovanje hormonov, živčnega sistema in prebave.
Telo skuša vse to kompenzirati, a ima svoje meje.

Prebava – ogledalo našega notranjega stanja

Malo ljudi ve, da je črevesje eno ključnih mest, kjer se izgorelost začne kazati.
Ko smo pod stresom, se kri preusmeri iz prebavnega sistema v mišice in možgane, telo se pripravi na “boj ali beg”.
Če pa je to stanje stalno, prebava začne stagnirati.
Zmanjša se izločanje encimov, slabše absorbiramo hranila, črevesna flora se poruši.
Posledica:

  • napihnjenost,

  • utrujenost po obroku,

  • težave s koncentracijo,

  • razdraženost,

  • in včasih celo občutek tesnobe, brez očitnega razloga.

Črevesje je namreč tesno povezano z možgani – imenujemo ga tudi drugi možgani.
Ko v njem ni ravnovesja, se to takoj pokaže tudi na razpoloženju, hormonih in energiji.
Zato v naturopatiji pri izgorelosti vedno pogledamo tudi stanje prebave in notranjega biološkega terena.

Hormoni, živčni sistem in notranja meja

Izgorelost je pogosto znak, da so naši hormoni že dalj časa pod pritiskom.
Kortizol, adrenalin, ščitnični hormoni in spolni hormoni – vsi delujejo v občutljivem ravnovesju.
Če nas stres dolgo časa drži v stanju napetosti, telo ne more več proizvajati energije na naraven način.
Zato pride do:

  • kronične utrujenosti,

  • nespečnosti,

  • zmanjšanega libida,

  • in občutka praznine, kot da “nimamo več sebe”.

V takih primerih naturopatski pristop ni usmerjen le v “popraviti hormone”, ampak v razumevanje vzroka, zakaj sploh telo izgubi to ravnovesje.

Pristop, ki zdravi od znotraj navzven

Ko delamo s klienti, vedno začnemo s celostnim naturopatskim pregledom, pogledamo prehrano, prebavo, hormonsko sliko, energijsko stanje in predvsem življenjske vzorce.
S tem dobimo jasno sliko, kaj telo poskuša povedati.
Šele nato začnemo proces zdravljenja, korak za korakom, naravno in s spoštovanjem do telesa.

Zelo pogosto se pokaže, da je treba najprej umiriti živčni sistem, z dihanjem, prehrano, zvočno terapijo ali preprostimi vsakodnevnimi rituali, ki ponovno vzpostavijo stik s sabo.
Ko se telo sprosti, se prebava uravna, hormoni sledijo, energija se začne vračati.

Resnica o izgorelosti

Izgorelost ni sovražnik.
Je le sporočilo telesa, da nekaj v našem življenju ni več v skladu z našo resnico.
Ko jo razumemo, se začne proces vračanja k sebi, k svoji energiji, svojemu dihu, svojemu ritmu.

In ravno to je bistvo zdravljenja: ne da nekaj “popravimo”, ampak da se spomnimo, kdo v resnici smo, ko nismo več v vlogi preživetja.

🌀 Če čutiš, da se tvoja energija izgublja in želiš razumeti, kaj tvoje telo res govori, lahko na www.pranaturas.si izveš več o naturopatskih pregledih in naravnem zdravljenju izgorelosti.

Lahko nas seveda tudi kontaktiraš.

Tesnoba in panični napadi … Kako sem si učinkovito pomagal?

Posted on by Matijas Slivnik

Tesnoba in panični napadi so nekaj, kar lahko človeka popolnoma presenetita in mu zamajeta tla pod nogami. Pri meni se je začelo precej neopazno, najprej z nemirom, ki ga nisem znal pojasniti. Potem so prišli trenutki, ko sem sedel in nisem mogel umiriti misli. Zvečer sem se premetaval po postelji, iskal udoben položaj, a telo ni našlo miru. Srce je utripalo hitreje, dihanje je postalo plitko, včasih sem imel občutek, kot da mi zmanjkuje zraka … 

To je bilo leta nazaj, že kot najstnik. Takrat še nisem razumel, da moje telo kliče po  ravnovesju. Danes vem, da so bili to signali, da živčni sistem dela preko svojih zmožnosti, da sem predolgo ignoriral utrujenost, čustvene napetosti in drobne potrebe, ki jih nisem znal poslušati. Vendar zdaj vidim to drugače, vse to me je tudi pripeljalo do te točke kjer sem, in zato sem izredno hvaležen.

Zakaj nastanejo tesnoba in panični napadi?

Iz naturopatskega vidika tesnoba ni zgolj “motnja”, ki jo je treba utišati. Pogosto je sporočilo, da nekaj v našem življenju potrebuje spremembo. Dolgotrajni stres, hitri tempo, preobremenjenost z informacijami in pomanjkanje stika s sabo ustvarijo neravnovesje v živčnem sistemu.

Na energijskem nivoju tesnoba pogosto kaže, da smo izgubili stik s tlemi, kot da nas vleče v misli, skrbi, scenarije, namesto da bi energija prosto tekla skozi telo. Lahko izhaja iz starih čustvenih ran, iz občutka, da moramo vedno biti popolni, ali iz strahu, da bomo koga razočarali.

Ko se ta napetost kopiči, telo včasih sproži panični napad. To je trenutek, ko živčni sistem sprosti vse zadržane signale – in čeprav je občutek lahko zelo strašljiv, nas v resnici telo opozarja: “ustavi se, nekaj je treba spremeniti!“

Naturopatski pristop k tesnobi in razumevanje naše metode

Kot holistični terapevt, naturopat vedno gledam na človeka kar se da celostno, to je osnova. Simptomi so le vrh ledene gore. V ospredje pridejo vprašanja: kako skrbimo za prehrano, kako dihamo, kako se gibljemo, kakšen je naš spanec, kako ravnamo s čustvi?

Ko podpremo telo in živčni sistem, se notranji nemir pogosto začne umirjati. Spremembe so lahko nežne, a zelo učinkovite.

Naravna podpora telesu

Nekaj osnovnih smernic, ki so meni in mnogim mojim klientom pomagale:

  • Magnezij v dobri, lahko vsrkani obliki. Pomaga sprostiti mišice in pomirja živčni sistem.

  • B-vitamini, B kompleks, ki podpira delovanje možganov in zmanjšuje občutek notranjega pritiska. Za živčni sistem je naprimer B6 zelo pomemben.

  • Adaptogeni – rastline, kot so ashwagandha, rhodiola,.. pomagajo telesu, da se bolje odziva na stres.

Pri tkivnih solih se pogosto obnese Kalium phosphoricum, kadar je prisotna živčna izčrpanost, in Magnesium phosphoricum, za sproščanje notranje napetosti.

Pri dolgotrajnejši napetosti lahko včasih dodamo tudi oligoelemente, na primer mangan ali kombinacijo baker-zlato-srebro, ki delujejo kot nežna regulacija za živčni sistem.

(Seveda je priporočljivo, da tovrstne dodatke prilagodimo posamezniku, zato jih je dobro uvajati s strokovno podporo.)

Energijski vidik in spremembe življenjskega sloga

V mojem primeru je bil velik premik, ko sem začel vsak dan nameniti nekaj minut samo dihanju in tišini. Tudi terapevtska glasba je bila med tehnikami zelo pomembna. Počasi sem se naučil, kako umiriti tok misli in jih ne hraniti z dodatno pozornostjo. Hoja v naravi, stik z zemljo, občutek vetra in sonca na koži, vse to vrača občutek stabilnosti, ki ga tesnoba rada zamaje.

Tudi ustvarjanje mi je dalo resnično ogromno. Ko vzamem handpan v roke, je to zame meditacija. Zvok me prizemlji, hkrati pa odpre prostor za sprostitev. Skozi glasbo se lahko povežem sam s sabo in pustim, da napetost nežno odteče. In to vedno bolj opažam, da tudi pri svojih klientih, res vzbudi prijetne občutke, telo in živčni sistem dobi poseben signal, občutek varnosti, topline, svobode ,…

Korak za korakom do notranjega miru

Najpomembnejše, kar sem se naučil, je, da tesnoba ni nekaj, kar moramo na silo izgnati. Je povabilo, da začnemo poslušati svoje telo, um in srce. Da poiščemo ravnovesje med delovanjem in počitkom, med zunanjim svetom in notranjim življenjem.

Z naturopatsko in energijsko podporo, ustreznimi dodatki in seveda spremembami v vsakdanu se lahko živčni sistem postopoma okrepi, stabilizira. Pomembno je, da si dovolimo čas in da poiščemo pristope, ki nas pomirjajo, naj bo to dihanje, narava, ustvarjanje ali pogovor s terapevtom.

Če čutiš, da bi ti prav prišla strokovna pomoč, se lahko skupaj lotiva raziskovanja, kaj tvoje telo in um najbolj potrebujeta za umirjen ritem življenja. Z vesljem ti pridem nasproti.

×