Izgorelost ni nekaj, kar se zgodi čez noč.
To ni samo posledica preveč dela, preveč odgovornosti ali premalo spanja.
V resnici je izgorelost rezultat dolgotrajnega notranjega neravnovesja, ki se začne veliko prej, kot ga sploh opazimo, pogosto že v otroštvu.
Ko pride k meni kdo na naturopatski pregled, velikokrat ugotovimo, da telo ni “krivo”, ampak je preprosto nosilec vseh tistih starih čustev, nepredelanih vzorcev in napetosti, ki smo jih skozi leta potisnili vase.
In potem – ko telo ne zmore več – začne počasi ugašati energijo, motivacijo, voljo. To je tisti trenutek, ko začutimo: nekaj je narobe, a ne vem več, kje začeti.
Naša “prtljaga”, tihi motor izgorelosti
Vse se začne z našimi primarnimi vzorci.
Tisto, kar smo kot otroci opazovali in nezavedno prevzeli od staršev:
kako so oni reagirali na stres,
kako so izražali čustva (ali jih niso),
kako so “morali biti močni”,
in predvsem – ali so si dovolili počitek, nežnost in mehkobo.
Če tega nismo imeli kot vzorca, potem tudi sami pogosto ne znamo drugače. V odraslosti delamo, se trudimo, želimo biti “dovolj dobri”, “uspešni”, “koristni”, a notranji motor dela na rezervi.
In sčasoma pride trenutek, ko telo reče: dovolj.
Ta prtljaga – naši stari imprinti, čustva, ki smo jih potlačili, strahovi, ki jih nosimo iz primarne družine – ustvarja notranje napetosti, ki vplivajo na delovanje hormonov, živčnega sistema in prebave.
Telo skuša vse to kompenzirati, a ima svoje meje.
Prebava – ogledalo našega notranjega stanja
Malo ljudi ve, da je črevesje eno ključnih mest, kjer se izgorelost začne kazati.
Ko smo pod stresom, se kri preusmeri iz prebavnega sistema v mišice in možgane, telo se pripravi na “boj ali beg”.
Če pa je to stanje stalno, prebava začne stagnirati.
Zmanjša se izločanje encimov, slabše absorbiramo hranila, črevesna flora se poruši.
Posledica:
napihnjenost,
utrujenost po obroku,
težave s koncentracijo,
razdraženost,
in včasih celo občutek tesnobe, brez očitnega razloga.
Črevesje je namreč tesno povezano z možgani – imenujemo ga tudi drugi možgani.
Ko v njem ni ravnovesja, se to takoj pokaže tudi na razpoloženju, hormonih in energiji.
Zato v naturopatiji pri izgorelosti vedno pogledamo tudi stanje prebave in notranjega biološkega terena.
Hormoni, živčni sistem in notranja meja
Izgorelost je pogosto znak, da so naši hormoni že dalj časa pod pritiskom.
Kortizol, adrenalin, ščitnični hormoni in spolni hormoni – vsi delujejo v občutljivem ravnovesju.
Če nas stres dolgo časa drži v stanju napetosti, telo ne more več proizvajati energije na naraven način.
Zato pride do:
kronične utrujenosti,
nespečnosti,
zmanjšanega libida,
in občutka praznine, kot da “nimamo več sebe”.
V takih primerih naturopatski pristop ni usmerjen le v “popraviti hormone”, ampak v razumevanje vzroka, zakaj sploh telo izgubi to ravnovesje.
Pristop, ki zdravi od znotraj navzven
Ko delamo s klienti, vedno začnemo s celostnim naturopatskim pregledom, pogledamo prehrano, prebavo, hormonsko sliko, energijsko stanje in predvsem življenjske vzorce.
S tem dobimo jasno sliko, kaj telo poskuša povedati.
Šele nato začnemo proces zdravljenja, korak za korakom, naravno in s spoštovanjem do telesa.
Zelo pogosto se pokaže, da je treba najprej umiriti živčni sistem, z dihanjem, prehrano, zvočno terapijo ali preprostimi vsakodnevnimi rituali, ki ponovno vzpostavijo stik s sabo.
Ko se telo sprosti, se prebava uravna, hormoni sledijo, energija se začne vračati.
Resnica o izgorelosti
Izgorelost ni sovražnik.
Je le sporočilo telesa, da nekaj v našem življenju ni več v skladu z našo resnico.
Ko jo razumemo, se začne proces vračanja k sebi, k svoji energiji, svojemu dihu, svojemu ritmu.
In ravno to je bistvo zdravljenja: ne da nekaj “popravimo”, ampak da se spomnimo, kdo v resnici smo, ko nismo več v vlogi preživetja.
🌀 Če čutiš, da se tvoja energija izgublja in želiš razumeti, kaj tvoje telo res govori, lahko na www.pranaturas.si izveš več o naturopatskih pregledih in naravnem zdravljenju izgorelosti.
Lahko nas seveda tudi kontaktiraš.