Naturopatija je veja komplementarne medicine, slednja pa je del integrativne medicine. Lahko bi se kar izrazil, da je veda, ki deluje kot varuhinja zdravja in išče zdravje, ter je lahko zelo učinkovita podpora klasični medicini. Naturopatija ima globoko zgodovino tradicionalnih filozofij in praks, medicinskih ter z naravo povezanih pristopov za krepitev telesa in duha.
Zgodovinski razvoj naturopatije ima korenine v Evropi, v obdobju Hipokrata (460–370 pr. n. št., Grčija) in avtorjev doktrine štirih elementov, teorije štirih telesnih sokov in humoralne medicine, zbranih v spisih, ki jih danes poznamo pod imenom »Corpus Hippocraticum«.
Opisani so bili začetki vitalizma in holizma. “Vis medicatrix naturae” ali zdravilna moč narave, je bila omenjena kot eno izmed načel v medicini.
Številna ostala načela in filozofije naturopatije pa so kasneje nastala predvsem v Nemčiji in tudi drugod po evropi v 16. in 17. stoletju. Naturopati so prejemali znanja in se učili predvsem iz hidroterapije, zeliščne medicine in drugih tradicionalnih oblik zdravljenja, od evropskih strokovnjakov, zdravnikov, zdravilcev. Zdaj gledajo evropske države na svojo prakso naturopatije kot na sistem medicine, ki se je razvil z vključevanjem tradicionalne medicine posamezne države z naturopatskimi načeli, teorijami, načini in tradicijami, ki so bila zapisana v Severni Ameriki. Tradicionalne oblike poučevanja in prakse so v Evropi še vedno pogoste.
Severna Amerika pa velja za dom sodobne naturopatije/naturopatske medicine. Večina severnoameriških šol je akreditirana s strani vlade, vse regije v Severni Ameriki pa si prizadevajo za regulacijo ali licenciranje. Obstajajo močna nacionalna in regionalna naturopatska združenja, konstantna naturopatska raziskovanja in specializirane skupine, ki podpirajo prakso naturopatske medicine. Severni Ameriki se pripisuje kodifikacija naturopatskih načel in prispevanje nekaterih uveljavljenih teorij in praks, ki se danes uporabljajo po vsem svetu.
Naturopatija/naturopatska medicina se je v svoji zgodovini začela v državi takrat, ko se je naturopat, ki se je usposabljal v Severni Ameriki ali Evropi, preselil in prinesel s seboj svoje pridobljeno znanje. Obstaja združitev evropskega ali severnoameriškega usposabljanja s tradicionalnimi sistemi medicine v svoji državi. Na primer, v Indiji je bila naturopatija uvedena po tem, ko se je zdravnik/terapevt usposabljal pri naturopatih v Evropi.
Naturopat skrbi za krepitev fizioloških in tudi psiholoških sposobnosti človekovega organizma. Le tako vsaka terapija, vsako nadaljnje zdravljenje bolje deluje, saj deluje na čistejši osnovi. Naturopat ne obravnava patologije kot primarne, v smislu katero bolezen človek ima, ampak opazuje posameznika v celoti, bolj z vidika kakšen je človek in kakšna je njegova »zgodba«. To seveda ne pomeni, da ne povpraša ali se sploh ne zanima za bolezen, ampak je pristop drugačen. Preverja tudi, kje človek izgublja energijo in uči, ter spodbuja, kako naj se opazuje. Naturopatija se zato nikakor ne križa s klasično medicino, ampak lahko prav dobro sodeluje, je komplementarna. V veliko drugih državah po svetu je ta povezava med klasično in komplementarno medicino že stalna praksa. To je integrativna medicina, eno z drugim, v sodelovanju in dobrem odnosu. V naši domovini ta sodelovanja in odnosi še niso tako poudarjeni, se pa počasi že oblikuje, počasi in vztrajno …
Najpogostejše naturopatske terapije vključujejo:
- Klinično prehrano
- Ortomolekularno prehrano
- Iridologijo (analiza očesne šarenice)
- Manualne metode zdravljenja
- Zeliščno medicino
- Bachove cvetne esence
- Tradicionalno kitajsko medicino
- Različne terapevtske vaje in fizikalno medicino
- Hidroterapijo
- Preventivno in življenjsko svetovanje …
Naturopatija se drugače izvaja v vseh svetovnih regijah, ki zajemajo več kot osemdeset držav. Zakonska ureditev naturopatske stroke trenutno obstaja v državah Severne Amerike, v Indiji in nekaj sosednjih držav, vedno le več državah po Evropi, v večini držav Latinske Amerike in Srednje Amerike, v Avstraliji in Novi Zelandiji. Pri nas v Sloveniji naturopatija ni še uradno zakonsko podprta s strani ministrstva, ima pa veliko podporo, priznavanje in zaledje s strani svetovne naturopatske organizacije in drugih strokovnih združenj, ki se zavzemajo za regulacijo naturopatske stroke po vsem svetu.
Da je država lahko polnopravna članica svetovne naturopatske organizacije, morajo združenja podpirati in delovati v smeri ureditve. Prav tako morajo podpirati izobraževalno akreditacijo in napredovanje izobraževalnih standardov.
Zakonska ureditev naturopatije je, tako kot vse stroke, močno povezana z izobraževalnimi standardi in je pod vplivom politične pokrajine v vsaki državi in regulacije drugih tradicionalnih in dopolnilnih sistemov medicine v državi ali regiji. Vsako državo ali regijo, ki ima regulacijo, podpira strokovno naturopatsko združenje.
Viri:
Od priporočila in nasveta, vztrajanja in sedaj tudi do lastne želje in odločitve pisanja bloga je kar preteklo nekaj časa. Pred kratkim je prišel ta trenutek, ko sem začutil, da bi res štartal tudi ta del in delil informacije, različnih vsebin, svojega življenja, popotovanja, zgodb, … Lepo (Po)vabljeni v zgodbo 