Anksioznost je pogosta težava v današnjem hitrem življenjskem ritmu. Kot naturopat nudim podporo tudi ljudem, ki se soočajo z upravljanjem anksioznosti, pri čemer sodelujem seveda lahko tudi z drugimi terapevti, v kolikor bi bilo potrebno. Poleg tega se osredotočam tudi na prebavne težave, kot je sindrom razdražljivega črevesja (IBS), kar je področje, ki me zelo zanima. Pogosto se IBS diagnosticira izključevalno – ko druge zdravstvene težave niso potrjene, je IBS pogosto končna diagnoza. To pomeni, da dejanski vzrok težav ostaja neznan. Zato vedno vključim izključevanje drugih možnih vzrokov kot del svojega načrta zdravljenja.
Ko obravnavam nekoga z diagnozo IBS, vedno raziskujem tudi povezavo z anksioznostjo. Poleg tega pa preučujem kronično zaprtje, počasno delovanje črevesja, bakterijsko neravnovesje, intoleranco na določena živila, bolezni ščitnice in druge možne dejavnike. Pogosto priporočam funkcionalne teste, da globlje razumemo dogajanje v telesu.
Zanimivo je, da v približno 70 % primerov prebavne težave poslabšajo anksioznost, v 30 % pa anksioznost poslabša prebavne težave. Ta medsebojna povezava vodi v začarani krog, kjer se težave medsebojno krepijo. Uspešno zdravljenje mora zato ciljati na obe področji.
IBS in anksioznost
Sindrom razdražljivega črevesja (IBS) je pogosta prebavna težava, ki prizadene okoli 15 % ljudi. Značilni simptomi so bolečine v trebuhu, napihnjenost, zaprtje ali driska. IBS je povezan z neravnovesjem črevesnih bakterij, prehrano, disfunkcijo bolečinskih receptorjev in duševnim zdravjem. Do 90 % oseb z IBS ima tudi eno ali več težav z duševnim zdravjem, kot sta anksioznost in depresija. Nedavne raziskave kažejo, da IBS izvira iz motene komunikacije med možgani in črevesjem, kar presega zgolj prebavne težave.
Anksioznost in črevesje
Občutek “metuljčkov v trebuhu” ob tesnobi ni naključje. Črevesje in možgani sta povezana preko enteričnega živčnega sistema (ENS), ki je poznan kot “drugi možgani”. ENS igra ključno vlogo pri prebavi in gibljivosti črevesja ter posreduje med čustvenimi in kognitivnimi centri možganov in prebavnim traktom. Poleg tega stres in anksioznost aktivirata simpatični živčni sistem, kar zavira prebavo in oslabi imunski sistem.
Nevrokemični vplivi
- Noradrenalin: Višje ravni povzročijo hitro bitje srca, visok krvni tlak in prebavne težave, kot sta zaprtje ali driska.
- GABA: Nizke ravni povečajo občutljivost na bolečine v črevesju, kar je značilno za IBS.
- Acetilholin: Nizke ravni vodijo do vnetij in povečane gibljivosti črevesja, kar povzroča drisko.
Vloga črevesnih bakterij
Črevesna mikrobiota vpliva na proizvodnjo nevrotransmiterjev, kot so serotonin, GABA in melatonin, ki uravnavajo komunikacijo med črevesjem in možgani. Neravnovesje bakterij lahko sproži anksioznost in poslabša IBS.
Strategije za obvladovanje anksioznosti in IBS
- Zdravilna zelišča: Na primer kava, sivka in kamilica za umirjanje anksioznosti ali meto za pomiritev prebave.
- Kakovostni probiotiki: V podporo zdravi mikrobioti, vendar le, ko ni prisotnih bakterijskih presežkov.
- Uravnavanje krvnega sladkorja: Stabilna energija čez dan pomaga zmanjšati anksioznost.
- Obvladovanje stresa: Redne sprostitvene tehnike, kot je meditacija, imajo pomemben vpliv.
- Pogovor: Sodelovanje s terapevtom ali psihologom izboljša obvladovanje simptomov.
S celovitim pristopom je možno prekiniti začarani krog med anksioznostjo in IBS ter znatno izboljšati kakovost življenja.