Otroci in anksioznost

NATUROPATSKA PEDIATRIJA PraNaturas;
piše Lidija Žalec dr. med. spec. pediatrije

Čas otroštva je čas brezskrbnosti, pa vendar veliko otrok doživlja občutke anksioznosti – strah, zaskrbljenost, tesnobo. Do neke mere je strah normalen del odraščanja, pretiran pa postane, ko se pojavi pretiran strah pred npr. določenim dogodkom.  V času epidemije se veliko govori o anksioznosti pri odraslih in otrocih, čeprav je zelo prisotna tudi v normalnem času ob pritiskih hitrega načina življenja.

Stisko otroci izražajo na različne načine, od joka , slabega počutja,  bolečin v trebuhu, prsih, ramenih, glavobola, kričanja, jeze, odklanjanja, umikanja in uporništva. Med telesnimi simptomi navajajo tudi razbijanje srca, težko dihanje , dušenje, trepetanje, potenje, občutek mraza ali vročine…

Pri iskanju vzroka težav najdemo več dejavnikov, ki imajo vpliv pri posamezniku, kot so geni, starševski zgled, okolje in zunanji stresorji.

Prvi korak k pomoči je odkrit pogovor o otrokovih občutkih, strahovih, skrbeh… Otroku prisluhnemo, ga potolažimo in razložimo, da ni s temi občutki nič narobe. 

Najbolj lahko vplivamo na zunanje stresorje, kamor spada družinsko in zunanje okolje ter domače, šolske in obšolske aktivnosti in obveznosti.  Starši naj poskrbijo za uravnoteženost in opustijo nepotrebne aktivnosti, ki otroka po nepotrebnem obremenjujejo.

Pomemben  vpliv ima tudi zdrava prehrana, dobra hidracija, primerna količina spanja. Dnevna in spalna rutina naj bosta umirjeni, obvezno naj  vključuje vsakodnevno gibanje v naravi,  čas za stik s seboj  in obvezno odmik od ekranov v največji meri.

V naturopatiji se poslužujemo  številnih tehnik za uravnovešanje stanja, med katerimi so dihalne vaje, energetske terapije, Bachove cvetne esence, tkivne soli, probioterapija, floriterapija… V domači zeliščni lekarni pa imamo  gotovo metin čaj, ki ga lahko uživamo za umiritev brez uspavanja.